Predstavitev podjetja

Lahko rečemo, da je za nami delavnik, dolg več kot celo stoletje in traja še danes. Mariborski vodovod je namreč dedič podjetja, ki je poskrbelo za prve kaplje pitne vode, je dedič podjetja, ki je gradilo in širilo vodovodno omrežje. V stoletju se je zvrstilo veliko generacij delavcev, ki so dan in noč, na petek in svetek, zagotavljali, da je iz vsake pipe in ob vsakem času pritekla voda, vir življenja.

Mariborski vodovod danes v celoti ali vsaj delno oskrbuje s pitno vodo porabnike v 16 občinah in sicer iz Mestne občine Maribor, Občine Ruše, Selnica ob Dravi, Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju, Duplek, Pesnica, Šentilj, Kungota, Lenart, Sveta Ana, Benedikt, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Cerkvenjak in Gornjo Radgono. Občine, ki jih oskrbuje Mariborski vodovod z vodo spadajo večinoma v Podravsko regijo, le Občina Gornja Radgona spada v Pomursko regijo, zato smo upravičeno ponosni tudi mi, današnja generacija. Včasih kar pozabimo, da vse le ni tako samo po sebi umevno, da je bilo potrebnih tudi kaj odrekanj in požrtvovalnosti, da lahko danes štejemo pretekle uspehe.

Noben novi priključek ni nastal brez našega strokovnega dela, znanja in pridnih rok naših delavcev, bili so dnevi nemoči in težav, nerazumevanja in porazov, dnevi, ki so bile vodovodne pipe suhe, ko nam je nagajala narava, in dnevi, ko je zatajil človek. Ničesar ni moč zatajiti, v eni kaplji vode lahko razberemo svoj odnos do narave. Kaj je pomenil davnega leta 1901 mestni vodovod za Maribor, najbolje ilustrira podatek, da se je njegove otvoritve udeležil sam presvetli cesar Franc Jožef. V primerjavi z današnjim je bil tedanji vodovod seveda zelo skromen, obsegal je vodnjake na Teznem (kjer je danes Vodovodna ulica), vodni zbiralnik na Kalvariji in 36 km cevnega omrežja. Če zapišemo, da je bila investicija vredna 741.000 kron, moramo zaradi lažje predstave o vsoti zapisati, da je to predstavljalo nekajletni mestni proračun.

Je pa bilo nenavadno, da se meščani, lastniki hiš niso hoteli priključiti na mestni vodovod, ker se jim je zdel strošek za vodo previsok, ampak so še naprej uživali oporečno vodo iz svojih vodnjakov. Ta je bila zaradi odplak, ki so se stekale v tla na dvoriščih, tako onesnažena, da je mestu pretila epidemija. Zato so mestni veljaki preprosto ukazali zasipati vse vodnjake v mestu in s tem prisilili meščane, da so se priključili na mestni vodovod. Naj se še malo pohvalimo: s 1671 km omrežja, 49 vodnjaki, z 130 vodnimi zbiralniki in s 133 prečrpalnimi postajami smo največji sistem za oskrbo z vodo v Sloveniji. Več kot tretjino sistema smo zgradili v zadnjih desetih letih. Fizično povezujemo in združujemo skoraj 200.000 prebivalcev severovzhodne Slovenije, saj je sistem skupen in nedeljiv, kot tak pa presega interese posamezne občine. Interes vseh uporabnikov je, da so naši vodni viri Vrbanski plato, Dravsko polje s črpališči Betnava, Mariborski otok I, Mariborski otok II, Bohova in Dobrovci, enako kot Ruše l, Ruše II, Ceršak in tudi nov vodni vir Selniška Dobrava, zaščiteni, čisti, varni, tako da bo po magistralnem omrežju, ki povezuje te vire, teklo dovolj kristalno čiste in zdrave pitne vode še mnogo let. Tega skupnega interesa 200.000 prebivalcev ne more zanemariti nobena politika.